Zemlji gori
End Fossil je mednarodno gibanje mladih podnebnih aktivistk, ki so site pasivnosti in praznih obljub politikov in velikih akterjev v okoljski krizi. V svojem manifestu so zapisale, da mnogi protesti, štrajki, peticije, pisma in pogovori s politiki, ki so jih okoljske aktivistke organizirale, pričakovano niso zalegli. Skozi okupacije javnih prostorov in druge akcije opozarjajo na rekordne dobičke energetskih podjetij in na drugi strani hude podnebne ujme, ki jih beležimo po svetu. Izpostavile so tudi prakso univerz, da investirajo v energetska podjetja ali pa od njih sprejemajo financiranje, o čemer smo na redakciji poročale tudi v Okoljevarstvenih 15 pred nekaj tedni.
Na svoji spletni strani End Fossil ponuja gradiva in nasvete za uspešno organizacijo zasedb, ki pokrivajo mnogo področij, od preskrbe s hrano do varnosti. V načrtu imajo kot primarno okupacijo srednjih šol in univerz, podpirajo pa tudi okupacije drugih javnih objektov. Trenutne tovrstne okupacije v evropi potekajo še na Portugalskem, na Češkem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Italiji, Španiji in Avstriji.
Ena izmed akcij End Fossil je okupacija prostora C1 na Univerzi na Dunaju, ki se je začela 16. novembra. Skupina med 150 in 200 aktivistk, ki so se poimenovale Erde Brennt, slovensko »zemlja gori«, je prekinila predavanje in naznanila zasedbo prostora. O dogajanju na Dunaju in širše smo govorile z Bruno Sanzenbacher, aktivistko Erde Brennt, ki se nam je do zaključka redakcije edina odzvala in odgovorila na nekaj vprašanj. Najprej pokomentira organizacijo okupacije in nastanek skupine.
O tem, zakaj so se za akcijo odločile prav zdaj, nadaljuje Sanzenbacher.
Za glavno misijo so si na Dunaju študentke postavile boj za podnebno pravičnost. Njihove zahteve pa so še zvišanje financiranja visokega šolstva, prepoved diskriminatornih praks na univerzah in progresivno obdavčevanje.
Za več aktivistk Erde Brennt okupacija predavalnice C1 ni prva akcija, saj jih je mnogo sodelovalo že na uspešnih protestih proti izgradnji urbane avtoceste konec lanskega leta. Avtocesta naj bi potekala po obrobju Dunaja, del pa tudi prek gozda Lobau, ki je del nacionalnega parka Donau-Auen. O raznolikosti prostora in sodelujočih Sanzenbacher.
Zadnja dva tedna okoli 40 študentk prebiva v zasedenih prostorih Univerze na Dunaju, kjer redno prirejajo izobraževanja, delavnice in druženja. Sanzenbacher ocenjuje, da se njihovega programa dnevno udeleži tudi do 500 ljudi.
Študentke del denarja za dogodke in preskrbo sodelujočih dobivajo od prostovoljnih donacij, del pa kar od državno financirane Avstrijske študentske zveze, ki po pridobljenih podatkih sicer ni izrazila javne podpore okupaciji. Prostor je namenjen prav vsem, več o organiziranosti in skrbi za sodelujoče pove Sanzenbacher.
Kljub temu, da C1 in ostali zasedeni prostori predstavljajo novonastalo skupnost in zavetišče za ljudi, ki jih združuje boj za podnebno in socialno pravičnost, so točne zahteve Erde Brennt nekoliko nejasne. Zahteve po spremembi načina poučevanja na univerzah so prva stopnja v boju za napredek, a brez natančnih načrtov in vključenosti visokošolskih delavcev pogosto ostanejo samo pri idejah. V akciji so se Erde Brennt obrnile predvsem na univerzo, ki se mora spopasti s posledicami okupacije.
Medtem ko lahko aktivistke v pogajanjih z vodstvom univerze dosežejo določene spremembe na področju visokega šolstva, je nekoliko manj verjetno, da jim bo samo skozi akcijo okupiranja uspelo priti do sprememb na ravni države. Podobno se je zgodilo v enaki akciji v Barceloni, kjer so End Fossil: Occupy dosegle vključitev predmeta o podnebni krizi v obvezni predmetnik vseh študentov. Sicer gre za zanimivo pridobitev, ki pa resnega vpliva na podnebne spremembe verjetno ne bo imela. Druga, precej bolj velikopotezna zahteva – da bi univerza prenehala prejemati financiranje od petrokemičnega podjetja Repsol – pa je ostala neuslišana. Glede na izkušnje z uspehom pri gradnji avtoceste skozi Lobau, bi bile aktivistke Erde Brennt morda bolj uspešne, če bi zahtevale bolj konkretne in oprijemljive spremembe, ne zgolj »boja proti podnebni krizi«.
Optimistično pa pri Erde Brennt gledajo na nove okupacije, ki so se organizirale po drugih avstrijskih mestih. Več protestnih vrenj bo tako dalo aktivistkam večjo možnost, da dosežejo svoj cilj.
Na redakciji bomo v prihodnje spremljale in poročale o spremembah in potencialnih dosežkih End Fossil: Occupy po svetu. Tovrstna aktivacija študentovstva je pomenljiva, pot do izpolnitve zahtev pa je verjetno še dolga, kar pa ne pomeni, da so okupacije univerzitetnih prostorov nesmiselne. Zaseden prostor C1 je dal študentkam in ostalim udeleženkam pomemben prostor za širjenje idej in politično udejstvovanje, ki pa se mora v svojih zahtevah še nekoliko izpiliti.
Foto: Erde Brennt
Dodaj komentar
Komentiraj